Toplotne črpalke so lahko namenjene samo za gretje sanitarne vode, lahko za ogrevanje stanovanje, ali pa za oba namena, kar je težje izvedljivo.
Zelo praktično rešitev so izvedli Norvežani. Uporabili so dva bojlerja. Eden večji, 100 litrski, je za sanitarno vodo, drugi manjši, 80 litrski, pa za talno ogrevanje stanovanja. KL Norge 1,5 ima kompresor moči 1,5 kW, kar pomeni, da v enem mesecu, če neprestano deluje porabi 1080 kilowatnih ur.
Atmosferska toplotna črpalka pri zelo hudem mrazu seveda ne more pokriti vseh toplotnih izgub, zato je nujno imeti dodaten toploten vir. Najbolje peč na drva - kamin.
Kakšna moč je potrebna za pokrivanje toplotnih izgub ugotavljajo strokovnjaki z merjenjem debeline in kvalitete zidu, oken, stropa, števila stanovalcev, mačk in psov itd. Izgleda neumno, toda človek oddaja 300 watov toplote! Praktično pa je tako, da je potrebno imeti od 20 do 80 watov na kvadratni meter površine. Večina stanovanj je že dobro izoliranih, zato je že 40 watov dovolj. 4,5 kW output moči toplotne črpalke je torej dovolj za 110 kvadratnih metrov ogrevane površine! Na Norveškem je ta tip toplotne črpalke med najbolje prodajanimi, poudariti pa je potrebno, da gre za talno ogrevanje stanovanja z nizko temperaturo vode, kjer je izkoristek toplotne črpalke najboljši.
Če želimo vedeti, kolikšno moč mora imeti toplotno črpalka za ogrevanje stanovanja, to naredijo Kitajci brez problema. Površino stanovanja množijo s 40 wati. 200 kv metrov stanovanje potrebuje torej 200 x 40, je 8.000 watov, kar je enako 8 kW Output moči.
Toplotne črpalke z inputom največ 2,2 kW priključimo na eno fazo, večje pa so za trofazni tok. Proizvajalec celo sugerira, da je bolje imeti za vsako etažo manjšo toplotno črpalko, kakor pa vzeti eno veliko za celotno hišo!
Po želji so dobavljive toplotne črplke samo za ogrevanje sanitarne vode in pa samo za centralno ogrevanje hiše.
Tipov in izvedb je toliko, da lahko vsak najde, kar bi želel imeti.